organizacija projekta

Izvajanje projekta bo organizirano v 7 delovnih sklopov, ki se (razen delovnega sklopa 1 koordinacija projekta) prekrivajo s cilji projekta.

Delovni sklop 1 :  Koordinacija projekta

Delovni sklop 2: Pregled obstoječih izkušenj in pregled literature

Delovni sklop 3: Ocena posledic žleda na gozdove glede na različne strukture

Delovni sklop 4: Preverjanje odpornosti gozdov na žled v različnih rastiščnih in sestojnih razmerah

Delovni sklop 5: Ocena učinkov žledoloma leta 2014 na razvoj gozdov v prihodnosti

Delovni sklop 6: Predlog optimalnih gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepov po opravljeni sanaciji  

Delovni sklop 7: Diseminacija

 

Delovni sklop 1: Koordinacija projekta

Pri izvedbi DS1 bodo enakovredno sodelovale vse tri partnerske institucije GIS, BF in ZRCSAZU.

Odgovorna oseba delovni sklop 1 je Andrej Kobler (GIS).

Koordinacija projekta bo omogočala potek dela in zagotovitev predvidenih projektnih izsledkov / rezultatov v skladu z vsebinskim načrtom dela, časovnim načrtom ter v zadanih finančnih okvirih.

več...

Za uspešno koordinacijo partnerjev in aktivnosti v projektu se bodo v delovnem sklopu potekale naslednje aktivnosti:

1. redno poročanje financerjem / naročnikom projekta v skladu z veljavnimi predpisi in pogodbo;

2. letni sestanki s predstavniki financerjev in uporabnikov projekta (MKO, ZGS, …);

3. redni sestanki raziskovalnega tima znotraj posamezne partnerske institucije in med partnerskimi institucijami.

Delovni sklop 2: Pregled obstoječih izkušenj in pregled literature

Pri izvedbi DS2 bodo enakovredno sodelovale vse tri partnerske institucije GIS, BF in ZRC SAZU.

Odgovorna oseba DS2 je Aleksander Marinšek (GIS).

Znanje o žledu, ki se pojavlja občasno, je zelo razpršeno, zato smo v delovnem sklopu predvideli pregled obstoječe in dostopne svetovne literature v primerljivih ekoloških razmerah, povzetek izkušenj pridobljenih v preteklih pojavih žleda v gozdovih v Sloveniji in v drugih državah ter pripravo relevantnih in za Slovenijo uporabnih povzetkov. Pripravljeni povzetki bodo povezani predvsem z rezultati analiz sestojnih, rastiščnih in gojitvenih faktorjev ter s smernicami za gojenje in gospodarjenje po končani sanaciji.

več...

Delovni sklop 2 je namenjen zbiranju obstoječih informacij o žledu, njegovih značilnostih in posledicah, povezavah z različnimi vplivnimi faktorji (predvsem sestojnimi, rastiščnimi in gojitvenimi) ter povzemanju preteklih in tujih izkušenj glede ukrepanja po sanaciji.


Pregled literature bo eden od treh vzporednih in komplementarnih dejavnosti za ugotavljanje značilnosti žleda in bo skupaj z zbiranjem in analizo terenskih podatkov ter GIS podatkov osnova za pripravo predloga smernic gozdnogojitvenega in gozdnogospodarskega ukrepanja po končani sanaciji.


Aktivnosti v okviru delovnega sklopa 2 bodo opravljene v začetni fazi projekta in zajemajo:

1 pregled raziskav vplivnih dejavnikov na obseg poškodovanosti gozdnega drevja v okviru delovnih sklopov 3 in 4 (npr. odpornost/dovzetnost drevesnih vrst za poškodbe, vpliv sestojne zgradba na poškodovanost sestojev, vpliv matične podlaga in lastnosti tal ter način preteklega gospodarjenja);

2 pregled raziskav glede razvoja v preteklosti prizadetih gozdov v okviru delovnega sklopa 5 (npr. razvoj (ne)kvalitetnega preostalega stoječega drevja, doseganje trajnosti glede na razmerje razvojnih faz ter premik drevesne sestave po sanaciji žledoloma, sekundarna ogroženost glede na bolezni in škodljivce);

3 pregled v preteklosti predlaganih gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepov po opravljenih sanacijah v okviru delovnega sklopa 6 (npr. smiselnost naravne oziroma umetne obnova gozdov, upravičenost pospeševanje določenih drevesnih vrst)








Rezultat delovnega sklopa 2 bo povzetek za Slovenijo relevantnega znanja (state of the art) oziroma poznavanje izkušenj iz preteklosti, ki bodo predstavljale temelj za uspešno vodenje projekta in smiselno zasnovo terenskega vzorčenja tako, da bodo rezultati čim širše uporabni, tako za naročnika oziroma gozdarsko politiko kot v procesu gozdnogospodarskega in gozdnogojitvenega načrtovanja ter za terenske sodelavce in partnerje v projektu.

Delovni sklop 3: Ocena posledic žleda na gozdove glede na različne strukture

Pri izvedbi delovnega sklopa 3 bosta enakovredno sodelovali GIS in BF.

Odgovorna oseba za DS3 je Andrej Kobler (GIS).

Znotraj delovne skupine 3 bomo v letu 2014 v značilnem vzorcu prizadetih gozdov zbrali konkretne podatke o stopnjah poškodb vzdolž različnih gradientov sestojnih, rastiščnih in gojitvenih faktorjev ter statistično ugotovili povezave med poškodbami in vplivnimi faktorji.

več...

Zgoraj opisane aktivnosti v delovnem sklopu 3 smo radelili v dve skupini:

Aktivnost 1 (DS3): Zbiranje terenskih podatkov o stopnjah poškodb vzdolž različnih gradientov sestojnih, rastiščnih in gojitvenih faktorjev

Aktivnost 2 (DS3): Analiza povezav med poškodbami in vplivnimi faktorji


Aktivnost 1 (DS3): Zbiranje terenskih podatkov o stopnjah poškodb vzdolž različnih gradientov sestojnih, rastiščnih in gojitvenih faktorjev:

Izhodišče za zasnovo raziskovalnega in metodološkega pristopa bo prva ocena Zavoda za gozdove o poškodovanosti na ravni GGE. Učinke žleda na transektu bomo, zaradi časovne omejitve raziskovalnega projekta,aziskovali na transektu, ki bo na regionalni ravni zajemal različne stopnje poškodovanosti gozdov in obsegal gradiente ekoloških dejavnikov, za katere sklepamo, da lahko vplivajo na morebitno odzivnost, odpornost ali možnost blaženja učinkov žleda na sestojno zgradbo in poškodovanost posameznih dreves.


Vpliv posameznih ekoloških dejavnikov in morebitnih razlik v gospodarjenju z gozdom bodo presojane na podlagi posameznih sestojnih in rastiščnih razlik. Modelni raziskovalni objekti na tej ravni bodo izbrani po načelih raziskovalnega poskusa, tako da bodo prostorsko opredeljeni znotraj večine homogenih ekoloških dejavnikov, presojani pa bodo le po gradientih enega od opazovanih dejavnikov. Znotraj rastiščno gojitvenega razreda na enotni matični podlagi in v določenem pasu nadmorskih višin bo presojan morebitni vpliv mikrorastiščnih dejavnikov. Gradienti ekoloških dejavnikov, spremembe sestojnih struktur in stopnje poškodovanosti dreves v sestojih bodo ocenjevani na enakih oziroma primerljivih vzorčnih ploskvah, ki jih uporabljamo v kontrolno vzorčni metodi na Slovenskem. Minimalno velikost vzorca po posameznih modelnih raziskovalnih objektih bomo dosegli s povečanjem gostote sistematične vzorčne mreže do 100×100 m ali celo do 50×50 m, odvisno od velikosti in homogenosti prostorske enote, ki bo opredeljevala raziskovalni objekt. Metoda raziskovanja bo primerljiva z dosedanjim monitoringom v gozdnih rezervatih ali na raziskovalnih ploskvah monitoringa gozdov (ICP Forest, II raven). Zaradi metodološke skladnosti z dosedanjimi oblikami monitoringa gozdov bo mogoče primerjati morebitne razlike v spremembah sestojne strukture gospodarjenih in v gozdnih rezervatih naravnemu razvoju prepuščenih gozdov. Na vzorčnih ploskvah bo (poleg vrstne sestave, debelinske strukture, odmrle in v gozdu puščene drevnine) ocenjena poškodovanost dreves, vitalnost in kakovost v sestojih preostalih dreves. Posebej bodo določene in ocenjene stopnje preoblikovanja sestojnih struktur, možnosti naravnega pomlajevanja drevesnih vrst in mikrorastiščni dejavniki, odločilni v procesih prihodnjega razvoja gozdnih sestojev.








Rezultat aktivnosti 1(DS3) bo reprezentativen vzorec terenskih podatkov, ki bo podlaga za aktivnost 2.

Aktivnost 2(DS3): Analiza povezav med poškodbami in vplivnimi faktorji

Terenske vzorčne ploskve na modelnih območjih raziskav bodo izhodišče za oblikovanje modelov napovedovanja prihodnjega razvoja gozdov in njihove morebitne možnosti blaženja novih pojavov žleda. Prostorske razsežnosti spremenjenih sestojnih struktur znotraj posameznih rastiščno gojitvenih razredov (RGR) bodo ocenejne na podlagi daljinskega pridobivanja podatkov – najbolj podrobno na na ravnih modelnih objektov, kjer bodo uporabljeni posnetki Cikličnega aerosnemanja Slovenije. Prostorske spremembe sestojne strukture bodo ocenjene na podlagi tehnologije digitalnega stereoploterja z letalskimi posnetki iz obdobja neposredno pred žledom (najstarejši posnetki iz let 2009 in 2010) in napovedanega snemanja v maju 2014. Na nekaterih izbranih modelnih objektih bodo analize o spremembah sestojnih struktur dopolnjene s primerjalno analizo obstoječih LiDARskih podatkov iz obdobja pred žledom (Gozdarski inštitut Slovenije) in podatkov državnega snemanja 2014.

Ker v času žleda niso bili zbrani podatki o različni intenzivnosti žledenja in obremenitvi dreves, bo mogoče o intenzivnosti žledenja in njegovem vplivu na zgradbo gozdov, gozdnih sestojev in poškodovanost dreves v gozdnih sestojih sklepati posredno – na podlagi terenskih ocen gozdarskih inženirjev, ki so sprva ocenili poškodovanost gozdov na ravni gozdnogospodarskih enot (GGE), kasneje pa prostorsko natančneje po posameznih odsekih.


Učinki žleda bodo ocenjeni glede na ekološke dejavnike in njihove modelne ocene v povezavi s

1. klimatske dejavnike v sklopu karte potencialne ogroženosti zaradi žledenja (ARSO);

2. topografske gradiente na podlagi modelov fiziografskih dejavnikov;

3. matično kamninsko podlago;

4. rastiščne dejavnike na podlagi ocenjenih talnih in mikrorastiščnih razmer.


Pri ocenjevanju učinkov žleda bomo presojali:

1. o razlikah v sestojnih strukturah pred žledom in v času sanacije žledoloma;

2. morebitnih razlikah v sestojni strukturi gospodarjenih gozdov in izbranih gozdnih rezervatih na območju modelnih raziskav.


Zaradi velike raznolikosti ekoloških dejavnikov in strukturnih razlik v gozdnih sestojih bo mogoče ocenjevati okoliščine in učinke žleda zlasti na ravni posameznih stratumov, ki bodo opredeljeni na podlagi razlik med posameznimi rastišno gojitvenimi razredi (RGR). Doslej zbrani podatki in informacije v sklopu gozdnogospodarskega načrtovanja na ravni RGR ne bodo omogočali zanesljive analize dejavnikov, ki so vplivali na morebitno različno p oškodovanost dreves in spremembe sestojne zgradbe. Stalne vzorčn e ploskve, zajete na vzorčnih mrežah na ravni države (4×4 km vzorčna mreža) in tudi na ravni posameznih RGR (gostota do 200×200 m, pogosteje 250×250 m ali celo 500×250 m) bodo predstavljale izhodišče za stratifikacijo podatkov po posameznih RGR.








Rezultat aktivnosti 2 (DS3) bodo statistične povezave med poškodbami po žledu in vplivnimi faktorji za reprezentativni vzorec v letu 2014 poškodovanih gozdov. Skupaj z rezultati DS2 (pregled literature) in DS4 (GIS analiza) bodo podalga za definiranje smernic ukrepov v DS6.

Delovni sklop 4: Preverjanje odpornosti gozdov na žled v različnih rastiščnih in sestojnih razmerah

Pri izvedbi DS4 bosta sodleovali dve partnerski instituciji GIS in BF.

Odgovorna oseba za DS4 je Nikica Ogris (GIS).

Znotraj delovnega sklopa 4 bomo uresničevali cilj zbiranje ter analiziranje podatkov o stopnjah poškodb vzdolž različnih gradientov. Odpornost gozdov bomo preverili in napovedali z naslednjimi, različnimi pristopi:
(a) izpopolnili bomo obstoječo karto potencialne nevarnosti nastopa žleda (ARSO in GIS, 2007);
(b) pripravili bomo GIS baze dosedanjih žledolomov v Sloveniji;
(c) pripravili bomo statistične analize GIS baz podatkov na ravni Slovenije ter izdelava dolgoročnega modela potencialne odpornosti na žledolom;
(d) pripravili bomo model za kratkoročno napoved žledoloma do dva dni vnaprej;
(e) pripravili bomo mobilno aplikacijo za terensko zbiranje podatkov o žledolomu za namene terenskega dela v projektu;
(f) prikazovali bomo prostorske rezultate na spletni strani projekta.

več...

Aktivnost 1(DS4): Karta območij glede na ogroženost zaradi žleda

Karta območij glede na ogroženost zaradi žleda je osnovno orodje, s katerim ocenjujemo lokacije glede na ogroženost zaradi pojava žleda v Sloveniji. V letu 2007 je ARSO v sodelovanju z GIS razvil karto območij glede na ogroženost zaradi žleda za obdobje 1961 – 2006. Karta upošteva več vidikov: pojav samega žleda, nadmorsko višino in korigirana je s podatki z dejanskim pojavom žledoloma.


Z žledolomom v letu 2014 bomo pridobili nove podatke, izkušnje in znanja o pojavu žledolomov v Sloveniji, s katerimi lahko izboljšamo obstoječo karto. Karta pozna štiri cone:

(1) območje, kjer se žled ne pojavlja, ali se pojavlja zelo redko in v tanjših plasteh, tako da ne povzroča škode;

(2) območje, kjer se žled sicer pojavlja, vendar zelo redko povzroči manjšo škodo (enkrat na 10 let);

(3) območje, kjer se žled pojavlja pogosto in v povprečju na 3 leta povzroči tudi škodo;

(4) območje, kjer se žled, ki povzroča škodo, v povprečju pojavlja na 12 leti, razmeroma pogosto pa povzroči tudi večjo škodo.








Rezultat aktivnosti 1(DS4) bo s podatki žleda 2014 dopolnjena karta območij glede na ogroženost zaradi žleda.

Aktivnost 2(DS4): Podatkovna zbirka žledolomov

Za preverjanje odpornosti gozdov na žled v različnih rastiščnih in sestojnih razmerah je nujna podatkovna zbirka vseh preteklih žledolomov v Sloveniji. Z akcijo 2 bomo zbrali arhivske podatke o pojavu žledolomov, njihovi količini, površini in lokacijah. Podatke bomo zbrali na nivoju gozdnega odseka. Podlaga za to bo podatkovna zbirka o poseku drevja, ki jo vodi Zavod za gozdove Slovenije. Poškodbe po žledu so razvidne iz vrste sečnje: šifra 306 varstvenosanacijska sečnja zaradi žleda, šifra 309 posek oslabelega drevja zaradi žleda. Stopnja poškodovanosti gozdov zaradi žleda bo predstavljala ciljno, tj. odvisno spremenljivko.

V okviru akcije 2 bomo zbrali tudi vse podatke o neodvisnih spremenljivkah za namen izvedbe nalog v akciji 3. Zbrali in uredili bomo naslednje podatkovne zbirke za območje celotne Slovenije: geološka karta, pedološka karta, digitalni model višin, dejanska in pretekla raba tal, sestojna karta, drevesna sestava po razvojnih fazah, gozdni rob, oddaljenost od gozda, bližina gozdnih cest in meteorološke karte: povprečna količina padavin po mesecih, povprečna skupna višina novozapadlega snega v sezoni, povprečno število dni s snežno odejo v sezoni, povprečna referenčna evapotranspiracija.








Rezultat aktivnosti 2 (DS4) bo podatkovna zbirka vseh preteklih žledolomov v Sloveniji.

Aktivnost 3(DS4): Statistična analiza in model odpornosti gozdov na žledolom

Z naprednimi statističnimi metodami bomo preverjali pomembnost različnih rastiščnih in sestojnih parametrov za nastop žledoloma. Poiskali bomo tiste lastnosti gozdnega ekosistema, ki največ pripomorejo k odpornosti gozda na obremenitve zaradi žledu. Po literaturnih podatkih so v prvi vrsti najpomembnejša tla, matična podlaga, drevesna sestava in krajinski atributi kot so, velikost zaplate in oddaljenost od gozda. Za odvisno spremenljivko bomo uporabili podatkovno zbirko žledolomov (akcija 2) in podatke neodvisnih spremenljivk: karta ogroženosti zaradi žledu (akcija 1), geološka karta, pedološka karta, meteorološke karte, sestojna karta, podatki iz gozdnih fondov in spremenljivke, ki opisujejo krajinski vidik. Na podlagi statistične analize faktorjev odpornosti gozdov na žledolom bomo lahko pripravili prostorski model odpornosti gozdov na žledolom.


Na podlagi prostorskih baz podatkov bomo zajeli vse gozdne površine v Sloveniji. Prostorske baze imajo drugačne omejitve kot terensko zbrani podatki, to so predvsem napake interpretacije, izostanek nekaterih vplivnih faktorjev, geografske posplošitve; nimajo pa vzorčne napake v smislu terenskega vzorčenja. To pomeni, da bo analiza prostorskih podatkov sicer manj podrobna, zato pa bolj celovita (v smislu zajema interakcij) in bo omogočala (a) popolnejši vpogled v relacije in (b) napovedovalno modeliranje. Uporabili bomo med drugim baze ZGS (poškodbe na ravni oddelkov, sestojna karta idr.), tematsko generalizirano pedološko/geološko karto, GURSov 12.5metrski DMR, ARSOovo karto nevarnosti žleda (Dolinar/Ogris). Šum v vhodnih podatkih bomo zmanjšali s prostorsko agregacijo podatkov.








Rezultat aktivnosti 3 (DS4) bo prostorsko posplošen prostorski model odpornosti gozdov na žledolom, veljaven za vso Slovenijo, ki bo vključeval vse relevantne vplivne faktorje, ki so zajeti v obstoječih in dosegljivih GIS bazah podatkov. Na podlagi modela bo izdelana tudi karta odpornosti slovenskih gozdov na žledolom.

Aktivnost 4 (DS4): Model za izdelavo kratkoročne napovedi pojava žledoloma

Implementirali bomo enostaven model za izdelavo kratkoročne napovedi pojava žledoloma (Jones K.F. 1998. A simple model for freezing rain ice loads. Atmospheric Research, 46: 87– 97). Kratkoročna napoved se bo izvajala do dva dni vnaprej. Uporabili bomo podatke modela ALADIN/SI (ARSO). Korekcijo modela bomo izvajali z aktualnimi (urnimi) meritvami iz avtomatskih meteoroloških postaj. Vhodni podatki v model vključujejo količino padavin v mm/h, hitrost vetra, število ur trajanja žledenja. Rezultati modela se bodo prikazovali na spletnem portalu za varstvo gozdov (www.zdravgozd.si).








Rezultat aktivnosti 4 (DS4) bo model za kratkoročno napovedovanje žleda do 2 dni.

Aktivnost 5 (DS4): Mobilna aplikacija za terensko zbiranje podatkov

Za namene terenskega dela DS3, katerega cilj je oceniti posledice žleda na gozdove glede na različne strukture sestojev, tipe gozdnih tal in način preteklega gospodarjenja, bomo pripravili mobilno aplikacijo. Terensko delo bomo racionalizirali tako, da bomo podatke vnašali neposredno v mobilno napravo, pri čemer se bomo izognili napakam, ki se bi pojavile pri prepisovanju iz papirnatih obrazcev. Poleg tega elektronski obrazci omogočajo logične kontrole podatkov pri samem vnosu (nivo 1), kar povečuje natančnost zbranih podatkov. Pri prihodu iz terena v pisarno se bodo podatki prenesli in združili v skupno podatkovno zbirko, kjer se bo izvršila detajlnejša kontrola vnosa (nivo 2).


Terenski delavec se mora orientirati v prostoru. Z mobilno napravo, ki ima vgrajen GPS, orientacijo v prostoru zelo poenostavi in olajša. Zato predvidevamo pripravo orodja za mobilno napravo, ki bo imela za podlago topografsko karto (M 1 : 25.000) in digitalne ortofoto posnetke (M 1 : 5.000) za preučevano območje poškodovanega po žledu. Poleg navigacije do izbrane točke in orientacije bo to orodje omogočalo tudi zajem točke v prostoru ter opravljene poti. Orodje bo delovalo brez medmrežne povezave, kar bo omogočalo nemoteno delu tudi na območjih, kjer ni mobilnega signala.








Rezultat aktivnosti 5 (DS4) bo androidna aplikacija za terensko delo pri zbiranju podatkov v okviru DS3, s potencialom za razširitev funkcionalnosti v primeru izraženih potreb Zavoda za gozdove.

Aktivnost 6 (DS4): Prikazovanje prostorskih rezultatov projekta na spletni strani

V okviru projekta bo nastajala velika količina prostorskih podatkov. Naredili bomo izbor zanimivih prostorskih podatkov za javnost, za naročnika in izvajalca projekta, ki jih bomo prikazovali na spletnem mestu v obliki različnih interaktivnih kart. To bomo izvedli s programsko opremo ESRI ArcGIS Server 10.2, ki jo že zelo uspešno uporabljamo pri elektronskem sistemu za varstvo gozdov. Vsebino kart bomo redno posodabljali s podatki satelitskega daljinskega zaznavanja, predvidoma na dva tedna. S tem orodjem bo izvedba projekta postala preglednejša, načrtovanje in kontrola izvedenih del bo lažja, za vizualizacijo satelitsko zaznanih indikatorjev stanja gozdov (DS5) pa bo mogoče v času trajanja projekta tudi sprotno spremljanje zdravstvenega stanja gozdov na ravni GGE ter zgodnje opozarjanje možnosti pojava sekundarnih motenj.








Rezultat aktivnosti 6 (DS4) bo spletni GIS v okviru projektne spletne strani, ki bo omogočal interaktivni prikaz najbolj zanimivih rezultatov projekta. Prikaz daljinskega

Delovni sklop 5: Ocena učinkov žledoloma leta 2014 na razvoj gozdov v prihodnosti

Pri izvedbi DS5 bodo enakovredno sodleovale vse tri partnerske institucije GIS, BF in ZRC SAZU.

Odgovorna oseba za DS5 je David Hladnik (BF).

Znotraj delovne skupine 5 bomo izvajali aktivnosti za uresničitev cilja preverjanje in napovedovanje odpornosti gozdov. Za ocenitev učinkov žledoloma leta 2014 na razvoj gozdov v prihodnosti bomo:
(a) oblikovali scenarije prihodnjega razvoja gozdnih sestojev na območjih modelnih raziskovalnih objektov ter posplošitev na raven rastiščnogojitvenih razredov,
(b) na podlagi scenarijev razvoja presoditi o učinkih žleda na funkcije ter na biotske in strukturne lastnosti sestojev,
(c) z metodo satelitskega daljinskega zaznavanja na ravni gozdogospodarskih enot srednjeročno spremljati nekatere merljive indikatorje delovanja gozdnega ekosistema kot so produktivnost, fotosintetska aktivnost, vsebnost klorofila in vlage ter indeks listne površine.

več...

Aktivnost 1 DS(5): Oblikovanje scenarijev prihodnjega razvoja gozdnih sestojev na območjih modelnih raziskovalnih objektov


Sodelujoči instituciji: BF, GIS


Na podlagi izsledkov predhodnih raziskovalnih sklopov projekta bodo oblikovani scenariji prihodnjega razvoja gozdnih sestojev na območjih modelnih raziskovalnih objektov. Ker smo zasnovo raziskovalnega in metodološkega pristopa umestili v koncept podatkovnega modela gozdne inventure in gozdnogospodarskega načrtovanja, bo mogoče izsledke o učinkih žleda iz modelnih raziskovalnih objektov posplošiti na raven rastiščno gojitvenih razredov (op.: potem jih moramo zajeti čim širši spekter znotraj območja raziskave). V scenarijih prihodnjega razvoja gozdov po sanacijskih delih v poškodovanih gozdovih bodo upoštevani kazalci o:

1. površinskih razmerjih razvojnih stadijev in oblik gozdnih sestojev,

2. sestojnih gostotah v novih sestojnih strukturah na območju poškodovanih gozdov,

3. vrstni sestavi v gozdnih sestojih,

4. pričakovani dinamiki naravnega pomlajevanja drevesnih vrst na območjih obnove gozdov,

5. dinamiki vraščanja drevesnih vrst v raznodobnih sestojnih strukturah,

6. odmrli in poškodovani drevnini, ki bo po sanaciji poškodovanih gozdnih sestojev ostala v gozdu.








Rezultat aktivnosti 1 (DS5) bodo scenariji razvoja gozdov za modelne raziskovalne objekte.

Aktivnost 2 (DS5): Učinki žleda na funkcije gozda ter na biotske in strukturne lastnosti sestojev


Sodelujoči instituciji: BF, GIS


Na podlagi scenarijev prihodnjega razvoja gozdnih sestojev bo mogoče presojati o učinku žleda na morebitne:

1. spremembe biotske raznovrstnosti v gozdnih sestojih,

2. povečane razlike do optimalnih sestojnih gostot v prvotno enomernih gozdnih sestojih,

3. strukturne spremembe v raznodobnih gozdnih sestojih,

4. spremembe funkcij gozdov.


Ker pričakujemo velike spremembe v sestojnih gostotah, bo kljub veliki pestrosti sestojnih struktur mogoče primerjati oddaljenost novonastalih struktur od optimalnih sestojnih gostot in strukturnih značilnosti v doslej predstavljenih ocenah o proizvodnih zmogljivosti gozdnih sestojev. Pri scenarijih prihodnjega razvoja bomo upoštevali tudi obstoječe modelne napovedi učinkov klimatskih sprememb na vrstno sestavo gozdov, ki jih je Gozdarski inštitut že pripravil v okviru projekta CRP “Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam glede na pričakovane spremembe značilnosti in prostorske razporeditve gozdov” (V40494).


V času priprave predloga projekta še niso bili izdelani načrti za sanacijo poškodovanih gozdov, zato ne poznamo načrtov obnove poškodovanih gozdov, niti ni znan obseg negovalnih in varstvenih del v poškodovanih gozdovih. Pričakujemo, da bo ob začetku raziskovalnega projekta določeno, kakšen bo obseg potrebnih sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot in kakšna bo dinamika obnove gozdnogojitvenih načrtov. V raziskovalnem projektu ne bomo preverjali upravičenosti predvidenih gozdnogojitvenih ukrepov ali celo morebitnih novih smernic za gospodarjenje z gozdovi na ravni posameznih gozdnogospodarskih enot. Scenarije prihodnjega razvoja gozdov na območjih poškodovanih gozdov bomo oblikovali na podlagi predstavljenih kazalcev dejanskih razmer v gozdnih sestojih in jih presojali na podlagi izvedbe sanacije v prvih dveh letih po žledolomu. Zaradi sočasnosti izvedbe raziskovalnega projekta ter morebitnih sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskih načrtov, bomo tesno sodelovali z načrtovalci Zavoda za gozdove Slovenije.


Podobno sodelovanje pričakujemo pri ocenjevanju poškodovanosti dreves, ki bodo po sanaciji poškodovanih gozdov ostala v gozdnih sestojih. Zaradi nasprotujočih si ocen o vplivu poškodb drevesnih krošenj na kakovost sortimentov v dosedanjih raziskovanjih, bi bilo neučinkovito ocenjevati in napovedovati morebitno razvrednotenje njihove kakovosti. V tistih gozdnogospodarskih enotah, ki bodo v letu 2014 v redni ali predčasni obnovi gozdnogospodarskih načrtov, predlagamo na stalnih vzorčnih ploskvah dodatno ocenjevanje poškodovanosti drevesnih krošenj. V raziskovalnem projektu ga bomo izpeljali na modelnih raziskovalnih območjih. Ob morebitnem sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije bi bilo omogočeno zanesljivejše ekstrapoliranje izsledkov iz modelnih objektov na raven posameznih gozdnogospodarskih enot ali celo na regionalno raven.








Rezultat aktivnosti 2 (DS5) bo presoja učinkov žleda na funkcije gozda ter na biotske in strukturne značilnosti sestojev.

Aktivnost 3 (DS5): Spremljanje merljivih indikatorjev delovanja gozdnega ekosistema na ravni GGE s satelitskim daljinskim zaznavanjem


Sodelujoča institucija: ZRC SAZU


Poleg mehanskih poškodb sestojev je po obsežnih žledolomih mogoče pričakovati različne sekundarne učinke, na primer gradacije podlubnikov ali povečano občutljivost drevja na sušo zaradi zmanjšane vitalnosti. Sekundarni učinki se lahko kažejo v spremembah nekaterih vegetacijskih značilnosti, ki jih je mogoče ažurno in na velikih površinah spremljati z metodami daljinskega zaznavanja. Te značilnosti so na primer produktivnost in fotosintetska aktivnost (Net Primary Production, Fraction of Absorbed Photosynthetically Active Radiation), vsebnost klorofila in vlage (Normalized Difference Vegetation Index, Enhanced Vegetation Index, Red Edge Normalized Difference Vegetation Index) ter indeks listne površine (Leaf Area Index). Na spletni strani projekta bomo za vso Slovenijo vzpostavili sistem spremljanja teh parametrov s pomočjo satelitskega daljinskega zaznavanja, ki bo v naslednjih treh letih, ko je tudi mogoče pričakovati najintenzivnejše izvajanje sanacije, sprotno (to je ob preletu satelita približno vsaka dva tedna) na prostorski ravni GGE sistematično opozarjal na odklone ključnih indeksov od tipičnih vrednosti in s tem dopolnil obstoječi sistem zgodnjega opozarjanja. Izbirali bomo med prosto dostopnimi oziroma brezplačnimi posnetki satelitov srednje in nizke ločljivosti kot so MODIS, MERIS, Landsat 8. Sledila bo predobdelava podatkov, nato pa izračun in testiranje več vegetacijskih produktov (npr. NDVI, LAI, FAPAR) ter njihovo povzemanje na ravni GGE za vključitev v spletni prikaz. Posebna pozornost bo namenjena določanju parametrov oziroma parametrov, ki jih lahko povežemo s poškodbami zaradi žleda in njihovem spremljanju v daljšem časovnem obdobju – znotraj ene rastne sezone in med različnimi leti. Predobdelavo satelitskih posnetkov, ki je sicer najzahtevnejši korak v sami obdelavi, bomo izvedli s prilagoditvijo obstoječe samodejne verige za obdelavo satelitskih posnetkov. Ta je bila razvita v okviru CO VESOLJESI, s katerim sodelujemo.








Rezultat aktivnosti 3 (DS5) bo vzpostavljen sistem, ki bo na podlagi brezplačno razpoložljivih satelitskih posnetkov ob vsakem preletu satelita (približno na 2 tedna) projektni spletni strani v prikaz avtomatsko prenesel vrednosti zgoraj omenjenih relevantnih in merljivih indikatorjev delovanja gozdnega ekosistema. Vrednosti teh indikatorjev bodo podane na ravni GGE in za vso Slovenijo.

Delovni sklop 6: Predlog optimalnih gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepov po opravljeni sanaciji

Pri izvedbi delovne skupne DS6 bosta sodelovali dve partnerski organizaciji GIS in BF.

Odgovorna oseba DS6 je Tom Nagel (BF).

Delovni sklop 6 je namenjen sintezi vseh rezultatov DS2 , DS3 , DS4 in DS5 oziroma uresničevanju cilja za pripravo optimalnih gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe po opravljeni sanaciji. Predlagani optimalni ukrepi bodo vsebovali (a) gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe, ki pospešujejo okrevanje gozdov, (b) gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe, ki zmanjšujejo občutljivost gozda na prihodnje motnje velikih intenzitet ter (c) gozdnogospodarske in gozdnogojitvene strategije, ki pospešujejo prilagajanje gozdov na napovedane podnebne spremembe.

več...

Aktivnost 1 (DS6): Okrevanje gozdov

Gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi, ki pospešujejo okrevanje gozdov:

Obstaja obsežna znanstvena in strokovna literatura o vplivih in posledicah upravljanja žledoloma, zlasti iz severovzhodne Severne Amerike. Glede na to, da so gozdovi v tej regiji podobni v smislu strukture in sestave tistim, ki so bili poškodovani v Sloveniji, bodo informacije, ki jih vključuje to gradivo uporabne pri razvoju strategij upravljanja v poškodovanih gozdovih v Sloveniji. Koristne bodo predvsem informacije o primernih gostotah sestojev in prilagojeni negi, o primernih vrstah za saditev, o ukrepih za stabilizacijo sestojev in dolgoročnem prilagojenem gospodarjenju. Večino gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepov po sanaciji bo odvisnih od gostote, lesne zaloge in stanja poškodovanosti preostalih sestojev, ter od drevesne sestave in prisotnosti naravnega pomlajevanja. Podatki zbrani v DS3 bodo omogočili pregled sestojnih razmer v različnih gozdnih tipih in pri različnih stopnjah poškodovanosti. Z metodami terenskega snemanja in daljinskega zaznavanja bomo analizirali tudi abiotske dejavnike, kot so talne razmere in reliefne značilnosti (naklon in ekspozicija), ki jih bomo upoštevali pri izdelavi smernic za gospodarjenje. Smernice bodo vključevale tudi druge dejavnike, ki vplivajo na okrevanje gozdov, kot so poškodbe zaradi objedanja, konkurenca zeliščnega sloja, ki se bo razvil zaradi izboljšanih svetlobnih razmer in povečano pojavljanje alohtonih drevesnih in grmovnih vrst ter zagotavljanje genetsko ustreznega in na razmere prilagojenega reprodukcijskega materiala.

Aktivnost 2 (DS6): Povečana odpornost gozda

Gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi, ki zmanjšujejo občutljivost gozda na prihodnje motnje velikih intenzitet:

Večina dosedanjih raziskav žledolomov, kot ključne dejavnike, ki vplivajo na poškodovanost dreves navaja lastnosti drevesa (vrsta, dimenzije, starost, razrast), sestoja (naravnost, starost, struktura, gostota, robni učinki) in rastišča (nadmorska višina, naklon, ekspozicija, mikrorelief, talne razmere, globina koreninjenja). Rezultati preteklih raziskav v kombinaciji z izsledki DS3 in DS4 bodo osnova za izdelavo priporočil gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepov za zmanjšanje občutljivosti gozda na prihodnje motnje velikih intenzitet. V podsklopu bomo izvedli tudi analizo vpliva preteklega (gojitveni sistemi) in pomanjkanja gospodarjenja (zasebni gozdovi) na vzorce in intenziteto poškodb. Rezultati bodo koristni za oblikovanje smernic gospodarjenja in gojenja gozdov v smislu povečane odpornosti na žledolom pa tudi na druge neugodne abiotske dejavnike kot sta vetrolom in snegolom. Na primer: verjetno že izvedba minimalne nege v zasebnih gozdovih močno poveča odpornost sestojev na naravne motnje.

Aktivnost 3 (DS6): Prilagajanje na podnebne spremembe Gozdnogospodarske in gozdnogojitvene strategije, ki pospešujejo prilagajanje gozdov na napovedane podnebne spremembe:

Primerni gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi lahko močno pospešijo prilagoditve gozda na napovedane spremembe, kar je pomembno za ohranjanje ekonomskih in ekoloških vlog gozda tudi v razmerah spremenjenih klimatskih razmer. Glede na to, da se bodo morali gozdovi, ki se pomlajujejo danes prilagoditi razmeram v letu 2100 in kasneje, je potrebno v naše načrte upravljanja vključiti tudi podnebne spremembe. Na področjih poškodovanih zaradi žledoloma ima Slovenija in njena gozdarska stroka priložnost usmerjati razvoj, strukturo in genetsko osnovo gozdov v smeri večje odpornosti na ujme in suše, ki bodo v prihodnosti pogostejše. Veliko raziskav v svetovnem merilu se je ukvarjalo s prilagoditvami gozda in gospodarjenja z gozdom na klimatske spremembe. Literatura s tem v zvezi omenja predvsem ukrepe, ki so povezani s pomlajevanjem oziroma v primeru sadnje z izborom ustrezno prilagojenega sadilnega materiala (provenienčni izvor in lastnosti), nego in redčenji, gojitvenimi sistemi, načrtovanjem gospodarjenja, načrtovanjem tveganj in spremljanju učinkov ukrepov. Analizirali bomo dostope vire in pripravili smernice za ukrepe, ki bodo pospešili okrevanje gozdov po žledolomu, ustrezale zakonskim zahtevam (ZGO in ZGRM) obenem pa omogočili prilagajanje dreves in sestojev na pričakovane podnebne spremembe. Poseben poudarek bo na negi in genetskem bazenu avtohtonih drevesnih vrst, ki so bolj odporne na sušne razmere, npr. pospeševanje hrasta na račun bukve v hrastovo bukovih gozdovih, izbor toploljubnejših provenienc (v sodelovanju s projektom CRP “Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev«), dopolnilni saditvi z namenom povečevanja genetske pestrosti in ustrezne prilagojenosti domačih drevesnih vrst ter izbor in vzgoji provenienc odpornih na sušo. Vsi navedeni ukrepi naj bi dopolnili naravno semensko bazo in pomlajevanje, ki je še vedno ključno za uspešen nadaljnji razvoj gozdov. Podano bo tudi mnenje o tehnološkem vidiku izvajanja predvidenih smernic ter vpliv na trg z lesnimi sortimenti.








Rezultati delovnega sklopa 6 bodo:Strokovna monografija, ki bo vključevala vse opisane teme sklopa in projekta. Monografija bo koristna za vse, ki bodo usmerjali razvoj privatnih in državnih gozdov poškodovanih v žledolomu leta 2014. Glavni namen monografije je pregled in predlog možnih ukrepov za zagotavljanje normalnega razvoja poškodovanih gozdov glede na gozdni tip, raven p oškodovanosti in rastišče. Monografija bo vsebovala predloge za ukrepanje takoj po prvi sanaciji povzročene škode, pa tudi ukrepe za dolgoročno usmerjanje poškodovanih gozdov.Smernice in predlogi za ukrepanje bodo razporejeni glede na gozdni tip, stopnjo p oškodovanosti in stanje v sestojih po izvedeni sanitarni sečnji. Poleg smernic za ukrepanje po žledolomu, bodo v monografiji podane tudi splošne smernice za gospodarjenje z gozdovi po različnih ujmah v povezavi s podnebnimi spremembami.


Konferenca in/ali terenska delavnica za neposreden prenos znanja in izsledkov raziskave v prakso na katero bomo povabili revirne gozdarje, gojitelje in načrtovalce s področij poškodovanih po žledu. Na delavnici bomo na praktičnih primerih, v sestojih poškodovanih po žledu leta 2014, prikazali posamezne ukrepe za zagotavljanje normalnega razvoja poškodovanih gozdov takoj po opravljeni sanaciji, pa tudi dolgoročno. Delavnico bomo zaradi komplementarnosti tem organizirali v sodelovanju z raziskovalci CRP projekta z naslovom »Presoja in optimizacija načrtovanja in izvajanja nege mladega gozda v Sloveniji« in CRP projekta z naslovom “Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev«.


Delovni sklop 7: Diseminacija

Pri izvedbi aktivnosti znotraj delovne skupine 7 bo sodeloval GIS.

Odgovorna oseba DS7 je Peter Železnik (GIS).

V delovnem sklopu 7 bomo izvajali aktivnosti za prenos rezultatov projekta k ciljnim javnostim s pomočjo spletne strani, delavnic, zaključne konference in strokovne monografije.

več...

DS7 je namenjen informiranju in izobraževanju ciljnih javnosti o aktivnostih v projektu in njegovih rezultatih. Za uspešno izvedbo projekta oziroma za uporabnost pridobljenih rezultatov je pomembna tudi komunikacija med partnerji projekta (DS1).


Med ciljne javnosti projekta smo uvrstili.

1 Odločevalci/zaposleni na MKO: V razgovorih z odločevalci so bila že identificirana njihova pričakovanja, zato dodatne ankete niso predvidene. Odločevalci bodo kot zunanji opazovalci vabljeni na redna letna srečanja projektnih partnerjev.

2 Načrtovalci/avtorji gozdnogospodarskih načrtov in gojitelji/avtorji gozdnogojitvenih načrtov: Načrtovalci in gojitelji bodo prek spletne strani obveščeni o aktivnostih in rezultatih. Posebej pa jim bomo projekt predstavili še na zaključni terenski delavnici in zaključni strokovni konferenci projekta (strokovna monografija).

3 Partnerji v projektu: Partnerji v projektu se bodo srečevali v okviru DS1 ter bodo sodelovali in komunicirali z orodjem v oblaku, namenjenemu projektnemu upravljanju. Vse aktivnosti in rezultate projekta bodo objavljali na spletni strani projekta.

4 Terenski sodelavci: Terenski delavci so posamezniki, ki bodo zbirali podatke na terenu.

Za zagotovitev pravilnega vrednotenja stanja na terenu jih je treba izobraziti o metodologiji terenskih popisov.

5 Lastniki gozdov: Lastniki gozdov, tako zasebnih kot državnih, so pomembna javnost, saj po naravnih ujmah v njihovih gozdovih nastane gospodarska škoda, ki jo je treba čim prej sanirati. Njihova pričakovanja glede načrtovanja sanacije so jasna, zato jih kot aktivno javnost nismo vključili. O projektu in napredku projekta jih bomo obveščali prek njihovega združenja.V primeru, da bo za uspešnost rezultatov projekta nujna tudi njihova udeležba, jih bomo vključili kot zunanje opazovalce na delavnici za terenske delavce, zaključni terenski delavnici in zaključni strokovni konferenci projekta (strokovna monografija).


Aktivnost 1 (DS7): Srečanja

– izobraževalna delavnica za terenske delavce bo namenjena seznanjanju z metodologijo zbiranja in obdelave podatkov. Na delavnici bo dosežen končni dogovor o postopku zbiranja podatkov.

– partnerska srečanja so sicer del DS1, nanje bodo poleg projektnih partnerjev vabili tudi druge ciljne javnosti, odvisno od faze projekta. Srečanja bodo enkrat letno.

– zaključna terenska delavnica bo organizirana na terenu za ciljne javnosti, odločevalce in načrtovalce ter ostale zainteresirane javnosti.

– zaključna konferenca projekta z mednarodno udeležbo, kjer bodo predstavljeni vsi rezultati projekta v obliki predavanj in predstavitev. Rezultati bodo izdani tudi v strokovni monografiji, namenjeni ciljnim in vsem ostalim javnostim.


Aktivnost 2 (DS7): Spletna stran projekta

V prvih 6 mesecih projekta bo pripravljena spletna stran projekta, kjer bodo predstavljeni cilji, delovni sklopi, partnerji, financer ter druge pomembne informacije o projektu. Sproti bodo prestavljeni tudi vsi novi rezultati projekta. Del spletne strani bo tudi spletni GIS za interaktivni prikaz najzanimivejših prostorskih rezultatov. Spletna stran bo redno ažurirana z opisom aktivnosti in rezultati projekta.


Aktivnost 3 (DS7): Tisk monografije

Monografija, ki bo nastala v DS6, bo natisnjena v ustreznem številu izvodov in razposlana vse relevantnim deležnikom.


Aktivnost 4 (DS7): Objava izvirnih znanstvenih in strokovnih člankov

V strokovnih in znanstvenih publikacijah bodo objavljeni trije članki iz področij delovnih 3, 4, 5 in 6.