pomen projekta za razvoj znanosti in stroke

pomen projekta za razvoj znanosti in stroke

Žledolomi in primerljive velikoprostorske ujme v gozdovih ne sodijo med najpogostejše dogodke, zato obravnavani primer ujme ne le da predstavljajo bogat vir informacij za strokovne delavce na terenu ampak je tudi primer izjemnega dogodka, ki omogoča znanstveno raziskovalno in strokovno delo v luči študija procesov ob pojavu ujme in priprave znanstveno podprtih ukrepov za izboljšanje stanja gozda in zmanjševanje možnosti poškodb v primeru primerljivih dogodkov v prihodnje.

Z napredno statistično analizo, s strojnim učenjem modelov za območje celotne Slovenije bomo preverili odpornost gozdov na žled v različnih rastiščnih in sestojnih razmerah. Pridobljeno znanje, ki bo rezultat te analize in modela bo neposredno uporabno pri postavitvi smernic in strategij razvoja gozdov, ki bodo odpornejši na negativne učinke žleda. Stroki bo na voljo karta območij glede na ogroženost zaradi pojava žleda, s katero bomo lahko ocenjevali splošno ogroženost zaradi žleda, karta potencialne ogroženosti gozdov zaradi žledoloma, številni izsledki statističnih analiz terenskih podatkov ter enostaven model za kratkoročno napovedovanje pojava žledoloma. Dostop do omenjenih izsledkov bo javen preko projektne spletne strani.

Do sedaj smo v Sloveniji le redko zabeležlili pojav žledoloma tako izjemnnih razsežnosti in posledic kot v letu 2014. Zato imajo upravljalci z gozdom razmeroma malo izkušenj, kako ravnati po katastrofalnem žledolomu, da bo dolgoročno zagotovljena optimalna regeneracija gozdov. V projektu bomo izsledke svojih analiz prevedli v praktične smernice za ustrezne gozdnogojitvene in gozdnogospodarske ukrepe, ki naj olajšajo regeneracijo gozda in povečajo njegovo odpornost na prihodnje pojave žleda.

Vpeljava satelitskega monitoringa gozdov s povratnim časom dva tedna med dvema posnetkoma je novost v Sloveniji. Uvaja inovativen samodejen postopek, ki na vhodnem posnetku izvede geometrične in radiometrične popravke ter izdela želene sloje vegetacijskih parametrov. V prvi fazi se naprednost pristopa odraža v popolnoma samodejnem postopku predobdelave satelitskih posnetkov. Delno že razvit in delujoč niz postopkov bo še dopolnjen, kar bo rezultiralo v izboljšani natančnosti geometričnih in radiometričnih popravkov v primerjavi s komercialnimi programskimi opremami, prav tako pa bo omogočilo pridobivati bistveno bolj relevantne biofizikalne prarametre stanja gozdov, ki bodo osnova za nadaljnjo interpretacijo procesov v gozdovih ter javno objavo na spletnem portalu. Zaradi količine in narave razpoložljivih podatkov ter upoštevajoč izkušnje in rezultate, ki jih imamo na področju daljinskega zaznavanja sodelavci ZRC SAZU ter izkušnje in znanje, ki ga imajo kolegi iz Gozdraskega inštituta Slovenije o gozdovih in ga bodo vnesli v skrbno interpretacijo vegatacijskih produktov, pričakujemo, da bo ta del aktivnosti pripeljal do pomembnih novih spoznanj na konkretnem raziskovalnem področju.