raziskave in relevantna literatura do 2014

Raziskave in relevantna literatura do 2014
Raziskave po žledolomih so ugotovile, da so določene drevesne vrste, sestoji in rastiščne razmere manj odporne na žled (Bragg et al., 2003; Hooper et al., 2001, 2001; Kenderes et al., 2007; Lafon, 2004; Lemon, P.C., 1961; Takahashi, K et al., 2007). Primerni gozdnogojitveni ukrepi lahko vplivajo na gostoto sestojev, časovno razporeditev ukrepov, jakost redčenja, debelinsko strukturo sestoja, drevesno sestavo in HD razmerje dominantnih dreves v sestoju. Našteti dejavniki vplivajo na odpornost sestojev na žledolom. V splošnem je primerno gojenje, ki pospešuje zdrava drevesa in stabilne sestoje najboljši ukrep za zmanjševanje škod po žledolomu. Gozdovi, kjer se redno gospodari, so po definiciji manj poškodovani v primerjavi z gozdovi, kjer gospodarjenja ni (Bragg et al., 2003).

V Sloveniji oblikujemo raznodobne zgradbe sestojev. V raziskavah so potrdili, da je okrevanje raznodobnih gozdov hitrejše, predvsem zaradi preživetja pomladka in podstojnih dreves, ki jih žled ni tako močno poškodoval, saj so bila v zaščiti dreves zgornjega položaja (Duguay et al., 2001). Poleg pestre vertikalne in horizontalne strukture sestojev so kot dejavnik večje odpornosti na ujme in večje ekonomske varnosti raziskovalci prepoznali pestro drevesno sestavo (Knoke et al., 2005; Spiecker, 2003). Vsi našteti pozitivni dejavniki so del sonaravnega koncepta gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, kljub temu je normalen razvoj gozdov po ujmah večjih intenzivnosti lahko problematičen zaradi poškodb mladja in zbitih tal (Lindenmayer, 2006), povečane konkurence zeliščnega sloja (Darwin, A.T. et al., 2004), objedanja velike rastlinojede divjadi (Ammer, 1996; Tremblay et al., 2007) in vdora tujih in invazivnih vrst (Lindenmayer and Noss, 2006).

Največji problem prihodnjega razvoja gozdov poškodovanih po žledu 2014 je verjetno vpliv spremenjenih podnebnih razmer. Zadnje poročilo IPCC napoveduje povečanje srednje temperature zraka v srednji Evropi za 2,6°C do leta 2100 (IPCC, 2013). Padavine naj bi se v zimskem času povečale za 7 %, v poletnem pa le minimalno. V Mediteranu je napovedano podobno povečanje temperature, vendar zmanjšanje padavin tako poleti, kot pozimi. Raziskave kažejo, da v Sloveniji lahko pričakujemo bistvene spremembe v drevesni sestavi, predvsem v smeri večjih deležev drevesnih vrst, ki so odporne na sušo (Hanewinkel et al., 2013). Glede na napovedi bodo spremembe podnebja hitrejše, kot je sposobnost drevesnih vrst za prilagajanje. Za Mediteran in tudi za srednjo Evropo so napovedane daljše in bolj pogoste poletne suše, ki bodo povečale odmiranje gozda (IPCC, 2013). Veliko raziskav v svetovnem merilu se je ukvarjalo s prilagoditvami gozda in gospodarjenja z gozdom na klimatske spremembe (Fabbio et al., 2003; Keskitalo, 2011; Kolström et al., 2011; Lindner et al., 2010, 2008; Millar et al., 2007). Literatura s tem v zvezi omenja predvsem ukrepe, ki so povezani s pomlajevanjem, nego in redčenji, gojitvenimi sistemi, n ačrtovanjem gospodarjenja, načrtovanjem tveganj in spremljanju učinkov ukrepov. Za Slovenijo so Kutnar in Kobler (2011) ter Kutnar, Kobler in Džeroski (2011) modelno napovedali potencialne posledice klimatskih sprememb na gozdove v Sloveniji, ki se bodo kazale kot dramatična sprememba vrstne sestave gozdov. Odvisno od scenarija se bo skupna lesna zaloga treh nosilnih drevesnih vrst (bukev, jelka, smreka) do konca stoletja zmanjšala med 65 % in 97 % glede na stanje v letu 2000, predvsem na račun povečanja deleža in areala termofilnih drevesnih vrst.

Na učinke žleda na gozdove vpliva mnogo dejavnikov, vendar pa je pri pregledu tako domače (Šifrer, 1977) kot tudi tuje literature (Whitney s sod., 1984; Boerner s sod., 1988; Lafon, 2006) tla mogoče obravnavati kot pomemben dejavnik (npr. Ogris, 2007). Vpliv tal na učinke žleda se kaže tako na površini poškodovanih gozdov kot na vrsti poškodbe na ravni posameznega drevesa. Tla posredno in neposredno vplivajo na to, ali bo pri dovolj veliki obtežbi z ledom poškodovana le krošnja drevesa (npr. odlomljen vrh, prelomljene veje krošnje) ali pa se bo drevo pod težo ledu prelomilo oziroma bo prišlo do izritja drevesa. Morfološko razmeroma homogena tla, ki so se razvila na dolomitu in močno dolomitiziranemu apnencu ter silikatnih matičnih podlagah drevju v primeru dodatne obtežbe krošnje ne nudijo dovolj opore. Nasprotno pa predstavljajo (talni) žepi na skladovitih apnencih z veliko skalovitostjo in kamnitostjo dovolj možnosti za čvrsto ukoreninjenost dreves.

Na razvoj tal na določenem območju oziramo kakšen je prevladujoči talni tip, vplivajo različni dejavniki (tlotvorni dejavniki), od katerih sta v Sloveniji zaradi razgibanega reliefa in majhne starosti tal najpomembnejša relief ter matičn a podlaga (Stritar, 1990). Šifrer (1977) navaja, da moramo pri razlagi škode, vrste poškodb drevja zaradi žleda upoštevati predvsem globino tal (debelino preperine), količino skeleta v tleh, matično podlago (kamninske razmere) in relief. Poleg naštetega je zelo pomemben dejavnik namočenost tal pred delovanjem žleda, saj je v takem primeru potrebna manjša sila, da se drevesa izrujejo. V okviru razpisane teme CRP projekta bomo tako na vzorčnih lokacijah popisali tiste lastnosti tal, ki so se pri pregledu literature izkazale za pomembne. To je predvsem globina tal, razvojna stopnja tal, talni tip, delež skeleta v tleh, površinska skalovitost in kamenitost, oblika reliefa, naklon, itd. Popisali bomo tudi vrsto matične podlage.

Ogris (2007) je razvil model za ocenjevanje sanitarne sečnje zaradi žledu, pri katerem je bila matična podlaga najvplivnejša spremenljivka, saj je žledolom neposredno povezan z mehansko stabilnostjo drevesa, pri kateri je pogosto odločilna matična podlaga, ki določa način zakoreninjenja. Med pomembnejšimi spremenljivkami so tudi tiste, ki opisujejo drevesno sestavo v modelu. Po pomembnosti sledi stopnja ogroženosti zaradi pojava žledu. Za nastanek žledoloma je pomemben tudi krajinski vidik (povprečn a oddaljenost do najbližjega gozda in površina največje zaplate v modelni celici) ter pestrost gozdnih združb.

Agencija RS za okolje je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije razvila Karto območij glede na ogroženost zaradi žleda v Sloveniji. Karta temelji na podatkih iz obdobja 1961–2006.

Viri
Ammer, C., 1996. Impact of ungulates on structure and dynamics of natural regeneration of mixed mountain forests in the Bavarian Alps. FOREST ECOLOGY AND MANAGEMENT 88, 43–53. doi:10.1016/S03781127(96)03808X

Boerner, R. E. J., Runge, S. D., Cho, D. S., Kooser, J. G. 1988. Localized ice storm damage in an Appalachian Plateau watershed. Am. Midl. Nat. 119: 199–208.
Bragg, D.C., Shelton, M.G., Zeide, B., 2003. Impacts and management implications of ice storms on forests in the southern United States. Forest Ecology and Management 186, 99–123. doi:10.1016/S03781127(03)002305

Darwin, A.T., Ladd, D., Galdins, R., Contreras, T.A., Fahrig, L., 2004. Response of Forest Understory Vegetation to a Major Ice Storm. Journal of the Torrey Botanical Society 131, 45–52.
Duguay, S.M., Arii, K., Hooper, M., Lechowicz, M.J., 2001. Ice storm damage and early recovery in an oldgrowth forest. Environmental monitoring and assessment 67, 97–108.
Fabbio, G., Merlo, M., Tosi, V., 2003. Silvicultural management in maintaining biodiversity and resistance of forests in Europe—the Mediterranean region. Journal of Environmental Management 67, 67–76. doi:10.1016/S03014797(02)001895

Hanewinkel, M., Cullmann, D.A., Schelhaas, M.J., Nabuurs, G.J., Zimmermann, N.E., 2013. Climate change may cause severe loss in the economic value of European forest land. Nature Climate Change 3, 203–207.

Hooper, M.C., Arii, K., Lechowicz, M.J., 2001. Impact of a major ice storm on an oldgrowth hardwood forest. Canadian Journal of Botany 79, 70–75. doi:10.1139/cjb79170
IPCC 2013. WORKING GROUP I CONTRIBUTION TO THE IPCC FIFTH ASSESSMENT REPORT CLIMATE CHANGE 2013: THE PHYSICAL SCIENCE BASIS.

Jones K.F. 1998. A simple model for freezing rain ice loads. Atmospheric Research, 46: 87–97
Karta območij glede na ogroženost zaradi žleda (1961–2006). Agencija RS za okolje in Gozdarski inštitut Slovenije, 2007

Kenderes, K., Aszalós, R., Ruff, J., Barton, Z., Standovár, T., 2007. Effects of topography and tree stand characteristics on susceptibility of forests to natural disturbances (ice and wind) in the Börzsöny Mountains (Hungary). Community Ecology 8, 209–220.doi:10.1556/ComEc.8.2007.2.7

Keskitalo, E.C.H., 2011. How Can Forest Management Adapt to Climate Change? Possibilities in Different Forestry Systems. Forests 2, 415–430. doi:10.3390/f2010415

Knoke, T., Stimm, B., Ammer, C., Moog, M., 2005. Mixed forests reconsidered: A forest economics contribution on an ecological concept. Forest Ecology and Management 213, 102–116. doi:10.1016/j.foreco.2005.03.043

Kolström, M., Lindner, M., Vilén, T., Maroschek, M., Seidl, R., Lexer, M.J., Netherer, S., Kremer, A., Delzon, S., Barbati, A., Marchetti, M., Corona, P., 2011. Reviewing the Scienceand Implementation of Climate Change Adaptation Measures in European Forestry. Forests 2, 961–982. doi:10.3390/f2040961

KUTNAR, Lado, KOBLER, Andrej, DŽEROSKI, Sašo. Kakšni bi lahko bili učinki segrevanja ozračja na bukove gozdove v prihodnosti = What might be the effects of global warming on the beech forests in the future?. Les, ISSN 00241067, 2011, let. 63, št. 5, str. 203207, ilustr. [COBISS.SIID 3171238]

KUTNAR, Lado, KOBLER, Andrej. Prediction of forest vegetation shift due to different climatechange scenarios in Slovenia = Prognoza promjena šumske vegetacije zbog različitih scenarija klimatskih promjena u Sloveniji. Šumarski list, ISSN 03731332, 2011, god. 135, br. 3/4, str. 113126, ilustr. [COBISS.SIID 3149478]

Lafon, C. W. 2006. Forest disturbance by ice storms in Quercus forests of the southern Appalachian Mountains, USA. Ecoscience 13 (1): 3043.

Lafon, C.W., 2004. Icestorm disturbance and longterm forest dynamics in the Adirondack Mountains. Journal of Vegetation Science 15, 267–276.

Lemon, P.C., 1961. Forest Ecology of Ice Storms. Bulletin of the Torrey Botanical Club 88, 21–29.

Lindenmayer, D., 2006. Salvage harvestingpast lessons and future issues. The Forestry Chronicle 82, 48–53.

Lindenmayer, D.B., Noss, R.F., 2006. Salvage Logging, Ecosystem Processes, and Biodiversity Conservation: Overview of Salvage Logging. Conservation Biology 20, 949– 958. doi:10.1111/j.15231739.2006.00497.x

Lindner, M., GarciaGonzalo, J., Kolstrom, M., Green, T., Reguera, R., Maroschek, M., Seidl, R., Lexer, M.J., Netherer, S., Schopf, A., Kremer, A., Delzon, S., Barbati, A., Marchetti, M., Corona, P., 2008. mpacts of Climate Change on European Forests and Options for Adaptation (Report to the European Commission Directorate General for Agriculture and Rural Development No. AGRI2007G406).
Brussels, Belgium.

Lindner, M., Maroschek, M., Netherer, S., Kremer, A., Barbati, A., GarciaGonzalo, J., Seidl, R., Delzon, S., Corona, P., Kolström, M., Lexer, M.J., Marchetti, M., 2010. Climate change impacts, adaptive capacity, and vulnerability of European forest ecosystems. Forest Ecology and Management 259, 698–709. doi:10.1016/j.foreco.2009.09.023

Millar, C.I., Stephenson, N.L., Stephens, S.L., 2007. Climate change and forests of the future: Managing in the face of uncertainty. Ecological Applications 17, 2145–2151. doi:10.1890/061715.1

Ogris N. 2007. Model zdravja gozdov v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana: 138 str.

Spiecker, H., 2003. Silvicultural management in maintaining biodiversity and resistance of forests in Europe—temperate zone. Journal of Environmental Management 67, 55–65. doi:10.1016/S03014797(02)001883

Takahashi, K, Arii, K., Lechowicz, M.J., 2007. Quantitative and qualitative effects of a severe ice storm on an oldgrowth beechmaple forest. Canadian Journal of Forest Research 37, 598–606.

Tremblay, J.P., Huot, J., Potvin, F., 2007. Densityrelated effects of deer browsing on the regeneration dynamics of boreal forests: Deer density and forest regeneration. Journal of Applied Ecology 44, 552–562. doi:10.1111/j.13652664.2007.01290.x

Whitney, H.E., and Johnson, W.C. 1984. Ice storms and forest succession in southwestern Virginia. Bull. Torrey Bot. Club, 111: 429–437.