Vsebina projekta

Cilj gospodarjenja z gozdom je trajnost funkcij gozda ter njegova odpornost proti motnjam. Pomembno motnjo v razvoju gozda na določenih območjih v Sloveniji predstavlja žled, na kar 11,5 % površine Slovenije žled povzroča tudi večjo škodo škodo na 1 do 2 leti (v povprečju), na 59,2 % površine pa na 3 leta.

Leta 2014 je žledolom povzročil škodo na velikih površinah v zasebnih in državnih gozdovih, ponekod so bili gozdovi skoraj uničeni. Po končani sanaciji bo pomembno spodbujati čim hitrejše okrevanje teh gozdov ter hkrati poskrbeti za njihovo kakovost in odpornost na prihodnje ujme, saj veliko površinski žledolomi spremenijo površinsko in notranjo struktura gozdnih sestojev. To zahteva prilagoditev gospodarjenja z namenom zagotoviti trajnostne strukture z optimalno razmestitvijo razvojnih stadijev ter raznomernih in raznodobnih sestojnih struktur.

Problematiko, ki se jo lotevamo v tem projektu, delimo na dva glavna dela:
(1) povezava poškodb z vplivi sestojnih in rastiščnih dejavnikov ter z vplivi preteklega gospodarjenja ter
(2) primerni gozdnogojitveni in gozdnogospodarski ukrepi po koncu sanacije.

——————————————————————————————-

(1) Povezava poškodb z vplivi sestojnih in rastiščnih dejavnikov ter z vplivi preteklega gospodarjenja

Ugotavljanje vzrokov poškodb je predpogoj za pravilno usmerjanje razvoja zaradi žleda ogroženih gozdov, zato bomo po treh vzporednih in komplementarnih tirih spoznali rastiščne in sestojne lastnosti ter način gospodarjenja, ki gozdove naredijo bolj odporne na žled.
(1) kritično povzemanje literature: pripravili bomo povzetek ugotovitev o dosedanjih raziskavah vplivnih faktorjev na žledolom v primerljivih ekoloških razmerah.
(2) analizo vzorčnega popisa sestojnih rastiščnih in gojitvenih značilnosti na prizadetih sestojev: opravili bomoterenski popis sestojnih, rastiščnih in gojitvenih značilnosti na vzorcu sestojev, ki so v Sloveniji najbolj pod udarom žledolomov ter statistično analizirali povezave teh značilnosti s škodo po žledu.
(3) analizo vseh gozdov na podlagi obstoječih baz podatkov: z analizo vseh slovenskih GIS baz podatkov bomo pripravili povzetek relevantnih razlik med prizadetimi gozdovi iz žledoloma 2014 in prejšnjih žledolomov ter do sedaj neprizadetimi gozdov.

——————————————————————————————-

(2) Primerni gozdnogojitveni in gozdnogospodarski ukrepi po koncu sanacije

Pri določanju primernih gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ukrepov za doseganje čim hitrejšega okrevanja gozdov se je po končani sanaciji pojavilo več problemov:
(1) pojavile so se velike površine gozdov brez zastora z nezadostnim naravnim pomlajevanjem, prisotnostjo invazivnih in neavtohtonih vrst v mladju, močno razvitim zeliščnim slojem, ki bodo izpostavljene suši in pripeki.
(2) na veliko povšinskimi žledolomi bod zaradi sečnje in spravila močno poškodovana tla in naravno mladje.
(3) po sanaciji žledoloma bodo v zgodnjem razvoju gozda prevladovale drevesne vrste pionirskega značaja, ki imajo manjšo ekonomsko vrednost.
(4) novonastali gozdovi ne bodo prilagojeni na prihodnje spremembe podnebja, kar bo še posebej opazno v področju Mediterana.
(5) napovedane ujme v prihodnosti bodo dodatno poškodovali novonastale gozdove.
(6) zasebni lastniki gozdov bodo imeli majhno motivacijo po aktivnem gospodarjenju v po ujmi poškodovanih gozdovih.